• Gostujoči Lemur

Dileme soustanovitelja: začeti podjetniško pot sam ali v partnerstvu?

Updated: 8 hours ago

Gostujoča strokovnjakinja: Veronika Jelen, Ljubljanski univerzitetni inkubator

Večina ustanoviteljev se odloči za lastno podjetniško pot, ker so prepričani, da bi znali svoje kompetence in zmožnosti veliko bolje unovčiti kot bi jih znala izkoristiti in ovrednotiti podjetja, v katerih bi se lahko zaposlili. Predvsem pa jih vodi želja, da bi razvijali rešitve, ki bi odgovarjale na pomembne izzive v današnjem svetu.

Z razmahom zagonskih podjetij v zadnjih desetih letih se je splošno mnenje javnosti, kako naj bi izgledalo življenje startupovcev, precej spremenilo od tega, kako stvari dejansko tečejo. Z vseh strani smo oblegani z nanizankami, ki življenje v Silicijevi dolini prikazujejo kot malodane sanjsko, bogato in ne preveč stresno. Resnica pa je prej obratna – vodenje lastnega zagonskega podjetja je zahtevna naloga, (so)ustanovitelji pa so tisti, ki bodo podjetje sčasoma vodili na pot propada ali pa uspeha.

Ustanovitev ali soustanovitev, to je zdaj vprašanje

Najpomembnejša odločitev, ki jo sprejmemo, ko se odločamo za ustanovitev startupa, je brez dvoma (so)ustanoviteljstvo. Eden glavnih razlogov, zakaj startupi ne preživijo, so namreč konflikti med soustanovitelji. Ne samo, da bomo z našim soustanoviteljem preživeli večino časa v tednu, strinjati se bomo morali o vseh večjih odločitvah – kakšen bo produkt, kako zastaviti strategijo trženja, kako napredovati in širiti ekipo, nenazadnje tudi o potencialni prodaji podjetja. In na tej točki je pomembno ugotoviti, ali se v posel podajamo sami ali pa se bomo v izzive podjetništva spustili skupaj z nekom drugim.

Če takšna oseba že obstaja ter z njo delimo strast uresničiti skupno idejo in imamo poleg tega z njo/njim res dober odnos, je smiselno razmišljati v smeri skupne podjetniške poti. Kadar takšne osebe ni na vidiku, pa samo iskanje soustanovitelja, ko že imamo poslovno idejo, ponavadi ni najboljša ideja. Če smo že popolnoma odločeni, kakšno idejo želimo razvijati, je bolj smiselno razmisliti o zgodnjem zaposlovanju in ne toliko o iskanju soustanovitelja. Zaposlimo namreč lahko strokovnjake, ki nam bodo pomagali našo že izdelano idejo spraviti v realnost. Mreženje in iskanje soustanovitelja je skoraj tako, kot da bi šli na zabavo, da si poiščemo ženo - zelo verjetno je, da bomo srečali precej zanimivih in potencialno primernih oseb, ampak to verjetno niso tiste, s katerimi se bomo na koncu poročili. Res je, da je druženje na krajih, kjer lahko srečamo odlične sogovornike, super izbira. Grajenje odnosov je odlična opcija. Vendar pa je povezovanje z ljudmi z namenom, da najdemo soustanovitelja, malce zgrešeno. Velik izziv je namreč najti ljudi, ki bi se za vašo idejo zagreli do te mere, da bi jo vzeli za svojo in skupaj z vami brezpogojno verjeli vanjo.

Težko sicer pridemo do podatkov, ki bi enoznačno dokazovali, ali investitorji v splošnem prej opazijo samostojne ustanovitelje ali time z več soustanovitelji – vse je odvisno od tega, kako dobro osrednja ekipa deluje med sabo in kako dobro znajo to predstaviti. V kolikor investitorji zaslutijo nesoglasja ali potencialne alarmantne situacije med soustanovitelji, se bodo vzdržali sodelovanja, če pa se ekipa izkaže kot zelo dobro sodelujoča skupina, ki ve, kaj počne, pa so možnosti, da privabimo investitorja, toliko večje.

Soustanoviteljstvo – jin in jang

Več glav več ve, v teoriji pa to pomeni tudi več znanja in možganskih celic, ki bodo pomagale reševati težave, s katerimi se bo podjetje sčasoma soočilo. Komplementaren set izkušenj in znanj lahko tako zaobjame precej več strokovnih področij, ki jih je na začetku poti treba pokriti – v fazi, ko naše podjetje še ni pripravljeno na zaposlovanje. V času večjih izzivov je soustanovitelj edina oseba, ki zares razume širino problema, saj je ravno tako vložil precej denarja, časa in truda v zagon posla. Naša in njegova usoda sta tesno povezani, zato se lahko zanesemo nanj, da nam bo povedal resnico o tem, kaj misli, saj je v interesu obeh, da postavita temelje za uspešen posel. Prednost soustanoviteljstva je tudi v tem, da smo lahko prisotni na več geografskih lokacijah hkrati – prisotnost v fizičnem svetu je vsekakor zelo pomembna in če si ta del razdelita dve osebi, so cilji vsekakor lažje dosegljivi. Poleg vsega pa ne smemo pozabiti na počitnice in morebitna okrevanja – precej lažje je, če imamo v takšnih primerih »kopilota«.

Vir: ART+Marketing

Ni vse rožnato

Ko začnemo uresničevati svoje sanje in smo čedalje bližje temu, da naša ideja postane resničnost, se zlahka ujamemo v dolge delavnike in pozabimo na čas. To pa lahko privede do mišljenja, da delamo in se trudimo bolj kot naš poslovni partner. Enakopravna delitev dela od samega začetka pa lahko takšne konflikte že vnaprej prepreči. Sčasoma lahko do spora privede tudi različno dojemanje standardov in delovne etike med dvema soustanoviteljema. Takšni razdori vodijo do napetosti v organizacijski klimi in povročijo zmedo med zaposlenimi, to pa lahko precej negativno vpliva na motivacijo in pripadnost vseh vključenih v procese podjetja. Kadar imamo partnerja, ki po naravi rad tvega, moramo biti malce bolj pazljivi. Tveganje v zasebnem življenju je nekaj povsem drugega kot ogrožati podjetje in njegov sloves. Vsi takšni in drugačni izzivi v poslovnem partnerstvu nam lahko povzročijo precej sivih las, zato je dobro večkrat poudariti, da mora poslovno partnerstvo temeljiti na popolni iskrenosti in zaupanju ter zgodnjemu odkrivanju težav v »zvezi«.

»V dobrem in slabem ... dokler naju exit ne loči!«

Medtem ko si nekateri želijo ustvariti donosen posel za življenje, si drugi hitreje zaželijo sprememb – po tem, ko so vložili veliko truda in časa v razvoj podjetja, so pripravljeni prepustiti svoje podjetje in začeti novo poglavje v življenju. To je vsekakor ena izmed pomembnejših odločitev, ki jih moramo sprejeti, kadar imamo v podjetju več soustanoviteljev. Potencialna prodaja podjetja (ang. exit) je lahko velik razlog za nestrinjanje med soustanovitelji in je vsekakor ena od stvari, ki jih je dobro razjasniti čimprej, ko je znano, v kakšne vode pluje podjetje in kakšne so možnosti za nadaljevanje poslovanja.

Vsi enaki, vsi neenakopravni?

Eden glavnih mitov v Silicijevi dolini je ta, da naj bi bili vsi soustanovitelji enakopravni. V začetnih fazah startupa sta/so ustanovitelji praktično edini sodelavci v podjetju, preden zares vedo, kam gredo in kaj bi radi zgradili. Zato je v tem obdobju normalno, da sprejemajo odločitve na podlagi konsenza. V času hitre rasti podjetja pa se pojavi potreba po tem, da podjetje imenuje le enega izvršnega direktorja – če se ustanovitelji odločijo, da si bodo vlogo izvršnega direktorja delili, pa se žal velikokrat bolj fokusirajo na iskanje kompromisov kot pa na marketinško strategijo ali pa na sam produkt.

Neenakost med soustanovitelji ni nujno zgolj stvar premoči – dostikrat je to način, kako se izogniti težavam soodločanja v prihodnosti. S tem, ko zelo jasno pokažemo, kako se sprejemajo odločitve, zmanjšamo verjetnost, da bi na tej fronti prišlo do nepričakovanih nesoglasij. Če vzamemo za primer nekaj izmed najuspešnejših startupov v zadnjih 50 letih, je opaziti, da je večina teh imenovala dominantnega soustanovitelja, ki je prevzel vlogo izvršnega direktorja. Tukaj lahko vsekakor omenimo Apple, kjer je Steve Jobs, ki je podjetje ustanovil s Stevom Wozniakom, ne samo prevzel vlogo izvršnega direktorja, ampak deleže podjetja tudi neenakomerno razdelil. Podobno zgodbo lahko vidimo pri Facebooku – kljub več soustanoviteljem se je spletna stran sprva imenovala A Mark Zuckerberg Production – ter pri mnogih drugih: Microsoft, Intel, LinkedIn, Uber, WhatsApp itn.

Vir: 1FreeWallpapers

Razdelitev lastniškega kapitala med soustanovitelji pa ni nujno povezana z imenovanjem izvršnega direktorja – delež v lastnem podjetju je takorekoč kompenzacija za težke začetne korake ter za mnoga prihajajoča stresna podjetniška leta. V nekaterih podjetjih kot je npr. Google, imajo vsi soustanovitelji enakovreden delež. Vsako podjetje razvije svoj način, kako ovrednotiti dolgoročno vrednost, ki jo posamezni človeški vir doprinese k uspehu.

Uredimo formalnosti že na začetku

Medsebojne težave lahko pripeljejo do popolnega razdora partnerstva ali celo zaprtja podjetja. Zato je dobro, da se določenih formalnosti lotimo že takoj na začetku in uredimo vse pravne dokumente, da potencialen razhod partnerjev ne bi bil preveč težak. Ne glede na to, ali smo se odločili za poslovno partnerstvo pri zagonu podjetja ali pa se bomo na to pot podali sami, je vsekakor priporočljivo že na začetku poti ugotoviti, kakšna je motivacija nas samih oz. vsakega posameznega soustanovitelja ter kakšni so naši in njihovi dolgoročni cilji, tako zasebni kot poslovni. Začetki poslovne poti so vsekakor zahtevni – kot je dejal sodelavec Billa Gatesa: »Ko delaš v startupu, imaš lahko polovični delovni čas – prosto se odločaš, katerih 12 ur v dnevu boš preživel v službi.« Pomembno je, da urejanje formalnosti zaupamo strokovnjakom, ki imajo dovolj znanja in preteklih izkušenj, da nam lahko svetujejo in nas pripravijo na morebitne nevšečnosti v prihodnosti, sami pa se zato lahko popolnoma posvetimo nam samim in razvijanju našega posla.

55 views