Evropski Detroit ali romunski Soelden?

Resno, v Romunijo greste? Kam? Zakaj? Kaj boste tam? so bila najpogostejša vprašanja, ko smo sprejeli povabilo Dane, ameriškega MTB zanesenjaka, ki živi v Romuniji skoraj 20 let, da raziščemo MTB potencial zapuščene romunske doline Jiu in Nacionalnega parka Retezat.





Smučarsko središče Straja nad zapuščeno rudarsko meko

Romunska MTB scena je najbolj razvita sicer v okolici Brasova in Timisoare, nas pa je bolj zanimalo nekdaj največje evropsko rudarsko območje doline Jiu med gorskima verigama Retezat in Parang, ki sta bolj poznani zgodovinarjem in naravovarstvenikom, mnogi ga danes zaradi opuščene rudarske industrije imenujejo evropski Detroit. Nekoč eno najbogatejših območij Romunije, ki je v začetku 90. let imelo še 15 delujočih rudnikov, danes še 4, po napovedih New York Timesa pa jim bo EU dovolila imeti samo še 2. Zato so pred desetletjem na nacionalni ravni sprejeli odločitev, da bodo v dolini razvijali turizem. Trenutno prevladuje zimski - naša gostiteljica Rebeca pravi, da 4 mesece pozimi dela od jutra do jutra. Žičničarska infrastruktura je v več kot polovici primerov izjemna - gondolske postaje in gondole so marsikje boljše kot v Avstriji, ponekod so kupovali tudi odpisane sedežnice iz Dolomitov - vendar po prvi vožnji po res nadpovprečno lepo oblikovanih trailih komaj čakaš, da v miže sediš 10 ali 15 minut (in uživaš na 15-minutnem spustu :)).


Naša nastanitev - Cabana Montana - je bila na sredi smučišča Straja, 15 minut vožnje iz kraja Lupeni, ki je eden od šestih večjih krajev v dolini Jiu. Gondole, žičnice in “nakopane” enduro traile imajo še v krajih Vulcan in Petrosani (smučišče Parang). Do Romunije smo potrebovali dobrih 10 ur vožnje, plus slabi dve uri za postanke - skupaj smo potovali 12 ur. Ceste v Romuniji so nad pričakovanji, vozni park pa precej podoben našemu (sicer pogosto brez kakšne plastike na avtu - tudi mi smo se hitro asimilirali in kombiju odtrgali stransko letvico :)). Dolina Jiu je v času rudarskega razcveta v času komunizma veljala za eno najbogatejših regij v Romuniji, danes pa je ravno obratno. Ljudje se izseljujejo, brezposelnost je zaradi zapiranja rudnikov visoka. Visoka pa imajo tudi pričakovanja glede razvoja turizma - glede na pokrajino upravičeno.



Gorovje Parang

Dana je z razvojem MTB turizma pričel pred tremi leti in ob pomoči lokalnih gorskih kolesarjev in turističnih ponudnikov pričeli graditi zgledne traile, ki tako po številu band in kot tudi po podlagi spominja na avstrijski Soelden. Poleg tega pa oba gorska grebena nad dolino omogočata res neskončno raziskovanje do gorskih koč in srednje visokih vrhov. Vsekakor bi si za ta del želeli imeti več časa.


Prvi dan smo najprej preizkusili dobro leto star enduro trail pri gondoli Vulcan, za popoldansko seanso pa smo se podali na sedlo Paranga na kombinacijo XC in enduro traila. Vulcan trail je dobre 4 km dolg in tehnično nezahteven, relativno hiter na nekaterih odsekih, vendar načrtujejo, da bodo do prihodnjega leta naredili še nekaj dodatnih elementov na nekaterih odsekih.


Drugi dan smo pobrcali od naše hiše dober kilometer naprej v hrib, od tam pa z žičnico pod vrh hriba Mutu. Najprej smo nekajkrat prevozili nov, dobra 2 km dolg trail, nato pa smo šli na daljinsko krožno traso, ki je po grebenih kombinacija XC in endura (zaradi res izjemnih razgledov po travnatih grebenih do koder seže pogled res nihče ni jamral nad vmesnimi vzponi) in z bolj tehničnim spustom nazaj do spodnje postaje gondole Straja v Lupeniju.


Zadnji poletno-jesenski dan v krompirjevih počitnicah nas je čakalo smučišče Parang blizu Petrosanija (največje mesto v dolini Jiu). Po prvem pogledu na žičnico je klasičen smeh v ekipi kar malo zastal. Vendar ne za dolgo. Vriskanje po prvi četrtini Fox traila je bilo neustavljivo. Do tega trenutka smo preizkusili dva čisto solidna traila, ampak ta enduro lisička je skrivala bistveno več užitkov. Dobre 4 km dolg trail je tehnično malo bolj zahteven v spodnjem delu, vendar ves čas od tebe zahteva, da razmišljaš in da se ne predaš v melanholijo furanja po bandah. Ko smo prispeli nazaj do spodnje postaje žičnice, smo bili kot štirje mali otroci, ki vreščijo za kinder jajčka: “še, še, še”. Gospa na spodnji postaji se je tako sladko nasmehnila našim reakcijam, Dano pa smo skoraj na kolenih prosili, če gremo lahko še tretjič, čeprav časovno ni bilo izvedljivo zaradi predavanja, ki smo ga imeli pozno popoldne v Lupeniju za turistične ponudnike.


Šele tri dni pred odhodom pa smo končno prišli do najslajših trailov “za bajto” :) pod našo hišo se začenjata dva traila - Baloo in Lupilor. Pri obeh dobrih 500 višincev in okoli 4 km dolžine. Baloo je večinoma flow, Lupilor ima nekaj tehničnih odsekov, ki pa niso nepremagljivi. Kljub temu, da nas je ta dan zjutraj pričakal sneg in naslednje dni kar tipično mrzlo jesensko vreme, sta bila oba traila precej suha, tudi jesensko listje, ki ga je ta čas res ogromno, je bilo večinoma le za okras za super fotke.



Nacionalni park Retezat

Z vrhov gorovja Parang smo na drugo stran ves čas opazovali neskončne grebene gorovja Retezat, ki je tudi nacionalni park. Retezat je najstarejši romunski nacionalni park in eden najstarejših v Evropi (ustanovljen leta 1935; za primerjavo uradna ustanovitev Triglavskega narodnega parka je bila leta 1981). V Unescovem programu Človek in biosfera je Nacionalni park Retezat od leta 1979.


Naš cilj v Retezatu je bila planina Scorota, do izhodišča pa nas je iz Straje čakalo še 45 minut vožnje. Glede na zimske razmere smo izbrali nekaj manj zahtevnega (lahko pa bi nadaljevali še do sedla in se tudi spustili na drugo stran). Obljubljala je 2 uri vzpona (večinoma z uporabo peš-kolesa) in spust po isti poti. Pot je bila najbolj podobna našim mulatjeram in večinoma kamnita. Na planini smo se sončili v tipični jesenski idili - po drevesih sneg, ki se je topil pod sončnimi žarki in dajal občutek sneženja v sončnem dnevu. Kljub pomrznjenim prstom na koncu je bila ta divjina pika na i vsem namensko zgrajenim trailom v dolini.



Daria in Mihail, ki iz nas spravita zadnje atome moči

Zadnji dan je bilo napovedano oblačno vreme, vendar to dosedanjih izkušnjah smo vedeli, da bomo jamrali samo do “pod bajto” :) (uradno ime je Straja Extreme Park). Hkrati pa smo imeli super družbo dveh mladih endurašev iz Lupenija - Darie in Mihaila. Stara sta 14 in 15 let, hodita v srednjo šolo in vse, kar se jima podi po glavi, so kolo in traili. Po začetni tremi smo kmalu ugotovili, da “smo mi res utrujeni” oz. da furata noro dobro. Končno smo imeli prevajalca za tiste palačinke, ki smo jih že 9 dni gledali ob cesti do Lupenija (na koncu se je izkazalo, da je to klasična pekarna z noro dobrimi rogljički in romunsko različico sirovega bureka v testu za krofe - ja, sliši se čudno, je pa toliko boljše za jest :) Palačink ni bilo na ceniku:)).


Juniorja sta po palačinkah, ki to niso bile, tako milo gledala, če bomo šli še nazaj v Straja Extreme Park, da smo morali naredit še po eno vožnjo na vsakem trailu. Verjetno tudi zato, da smo doživeli prvi in edini defekt in pokazali, da znamo menjat zračnice :)


Rebeca in njena magična kuhinja

Naša MTB mama Rebeca nas je razvajala z zajtrki in večerjami, vztrajala je tudi, da moramo za kosilo pojest vsaj juho (za kosilo smo ponavadi imeli malico s sabo ali pa zavili v Mama Mio - naj Lupeni gostilno na pice, burgerje, papanasije in druge kolesarske dobrote :)). Prvi večer nam reče, da če nam ne bo všeč, lahko prinese kaj drugega. Na krožnik dobimo polnjene paprike. Ko vidi, da se nam učki svetijo ob domači hrani, se je začel verjetno njen najljubši nezimski teden :). Hrana v Romuniji je relativno podobna naši domači hrani, ob Rebekini kuhinji nam je bilo res težko samo količinsko vse spravit vase.




Kdaj greste naslednjič?

To je vprašanje, ki ga po Romuniji največkrat dobimo. Glede na videno, prevoženo in pojedeno, je dolina Jiu takšna MTB destinacija, ki s svojo bogato naravo, prijaznostjo ljudi in kljub še razvojni fazi MTB scene daje tisto, kar pooseblja Trans Julius filozofijo - enduro dogodivščino ob dobri hrani in pijači s fajn družbo :)


Fotografije: Peter Markič & Urša Horvat


Več fotografij najdeš na Facebook strani Trans Julius.